Tatjano in Aleša po prvi osebni obravnavi čaka veliko izzivov!

Na individualno srečanje s specialistko za financiranje in osebni proračun Ano Vezovišek je prišla v okviru Popolne finančne preobrazbe druga družina.

Tatjana in Aleš imata visoke prihodke, kar precej privarčevanega denarja, toda vse skupaj jima doslej nekako ni uspelo pretvoriti v povsem zadovoljno realno življenje. Skupaj z različnim strokovnjaki jima bomo pomagali pri njuni finančni preobrazbi.

Spomnimo se, Tatjana in Aleš sta stara 41 in 40 let, z dvema majhnima otrokoma pa živijo v majhnem najemniškem stanovanju. Tatjana je doktorica znanosti, njen mož Aleš pa univerzitetni inženir računalništva. Oba imata redno zaposlitev, skupaj zaslužita več kot štiri tisoč evrov neto na mesec. Kljub temu ostajata ambiciozna in priložnosti iščeta tudi v podjetništvu. »Želiva, da bi najina spletna stran zaživela, predvsem pa, da bi se tudi prek nje naučila veščin podjetništva, marketinga,« poudarita v en glas, toda dodata: »Kot prvo pa bi rada prišla do lastne nepremičnine, saj smo v sedanjem, majhnem najemniškem stanovanju prostorsko omejeni. Po možnosti bi rada kupila hišo v Ljubljani ali bližnji okolici.« Za to, da bi jima uspelo imata tudi precej dobro podlago. V gotovini imata privarčevano 40 tisoč evrov, sedem tisoč v zlatu, šest v srebru, ter 5.500 evrov v delnicah. »Smo tudi lastniki montažne hiše iz leta 1977, katere vrednost je ocenjena na okoli 40 tisoč evrov, ter treh hektarjev gozda in travnika v vrednosti skupaj okoli pet tisoč evrov. Dolgov nimata, imata pa en avto, Ford S-Max, letnik 2007, vreden okoli pet tisoč evrov. Avto jima začenja nagajati in razmišljata o zamenjavi. Ob tem pa nista zadovoljna s tem, kako plemenitita denar: »Vedno, ko sva bila pripravljena vložiti denar, sva to počela ob nepravem času, ko je bil trg na višku in je lahko šel samo še dol.« Kar nekaj izzivov, ki jih je treba urediti, toda pojdimo po vrsti.

Pod drobnogledom najprej stroški

Najprej je treba urediti družinski proračun in stroške vzeti pod drobnogled. »Vsekakor je zelo pohvalno, da sama že vodita proračun in da se zavedata pomena vodenja. Toda zdaj je pomembno, da naredita korak naprej. Torej, ne gre več toliko za vodenje, kot za načrtovanje, kar pravzaprav budgeting je,« v uvodu izpostavi Ana Vezovišek in doda: »V nadaljevanju jima bom napisala predlog budgeta in razporeditev prihodkov za prihodnji mesec, da bosta dobili občutek, kaj načrtovanje sploh je. Pričakovani prihodki za prihodnji mesec so 4.300 evrov, budget pa naj bo 3.210 evrov, razporedita pa ga naj takole: bivanje = 660 evrov, darila = 50, dopust = 100, hrana = 550, oprema = 500, oblačila = 200, osebno = 150, otroci = 650, prevoz = 250, zdravje 80, gušt = 20 evrov. To preprosto pomeni, da bi morala dati okoli 1.090 evrov na stran - vso razliko med prihodki in budgetom.« 

Kljub nakupom, ostaja čudni občutek

Ob tem pa Vezoviškova izpostavi kategorijo oprema in oblačila: »To je pomembno zato, da bosta videla, kako večino mesecev precejšen znesek namenita za določene nakupe, kot so kolo, skiro, druga oprema, oblačila ... Gre za postavko, ki precej najeda njun proračun in to bosta morala spremeniti. Za določene večje nakupe si morata vzeti več časa, jih planirati in resno razmisliti ali je vse to sploh potrebujejo. Ugotoviti morajo, kaj si resnično želijo in za te cilje začeti dajati na stran. Tako pa se dogaja, da si večino »hitrih« želja izpolnjujejo sproti in potem ostaja občutek, da si pravzaprav nič ne privoščijo in da niso niti blizu svojim sanjam.«

Kaj pa analiza prihodkov?

»Njuni prihodki so zelo lepi in prav je tako, saj si jih zaslužita. Je pa pomembno, da si družina določi svoje prioritete, kaj je tisto, kar si najbolj želijo? Je to hiša, menjava avtomobila, vzpostavitev podjetja, pasivni prihodki, potovanja ali kaj drugega? Prav je, da imamo različne cilje, a se moramo zavedati, da navadno ne moremo uresničiti vseh naenkrat! Avto za zdaj še ni na vrsti, bi pa bilo vsekakor dobro preveriti kakšne možnosti so za njih najboljše.«

Pravilo, ki smo ga že večkrat izpostavili, je, da najmanj 10 odstotkov svojih prihodkov namenimo za dolgoročne cilje, kjer je na prvem mestu naša pokojnina, potem pa sledijo drugi cilji, kot je nakup nepremičnine, šolanje otrok, nakup avtomobila, predčasno poplačilo kredita.  Drugih deset odstotkov bi morali nameniti za naše kratkoročne cilje, kot je dopust, plačilo opreme za dom, zavarovanje avtomobila in drugih večjih stroškov, ki nas doletijo enkrat letno. Preostalih 80 odstotkov ali še bolje manj pa razporedimo na glavne kategorije, kot so hrana, oblačila, prevoz …

Največja želja: hiša!

Njun največji cilj je, da bi kupila hišo. »Izhodišče mesečnih obveznosti za bivanje je 30 odstotkov povprečnih prihodkov. V kolikor ti znašajo okoli 4.500 evrov, kot pri Tatjani in Alešu, potem bi to pomenilo, da imate mesečno na razpolago 1.500 evrov. Če bi se želela zadolžiti za nakup hiše, jima nikakor ne bi priporočala mesečnega obroka višjega od 800 evrov, saj je treba računati še na druge stroške bivanja,« opozarja Vezoviškova in svetuje: »Družina ima montažno hiško, parcelo ter gozd, ki so vredni okoli 50.000 evrov. V kolikor, kaj od tega ne uporabljajo in tudi v prihodnje ne bodo, naj prodajo. Temu rečemo "mrtvi kapital", saj ima neko vrednost, če ga ne uporabljamo, pa nam povzroča le dodatne stroške.«

Kako naprej?

Družino torej najprej čaka ureditev stroškov in pametno načrtovanje, hkrati pa iskanje hiše in zagon podjetniške ideje, ki mora čimprej začeti ustvarjati prihodke. »Osebno najprej zagovarjam preskušanje ideje na trgu - brez teorije, samo akcija. Tako bosta najhitreje videla kje na poti sta in nenazadnje prišla tudi do najboljšega poslovnega modela in produkta. Kupci nam najbolj iskreno povedo, kaj si želijo. Najprej je potrebno dobiti prvo naročilo in nato iti naprej,« svetuje Ana Vezovišek. In še drugi cilji? »Izpostavila bi še to, da nimata ustrezne zaščite. Tudi za to bo treba nujno poskrbeti.« Ob tem ne smemo pozabiti na pokojnino in druge varčevalne cilje. Hkrati pa tudi preveriti možnosti glede avtomobila, ki pa kot navaja Ana Vezovišek, naj počaka na spodnjem delu prioritet.

O vsem tem bomo pisali tudi na naši spletni strani in Tatjani ter Alešu skupaj s strokovnjaki pomagali. »Ko bo Popolne finančne izobrazbe konec, želiva biti na finančnem področju samozavestna, želiva biti lastnika nepremičnine v kateri bomo živeli sproščeno in z veseljem, mogoče pa celo resno zaviti v podjetniške vode. Apetite imava velike, še posebej po novem znanju na področju financ,« sta odločna.