Kam s 500 evri na mesec, da se nabere za hišo?

Aleš in Tatjana se zavedata, da je dolgoročno varčevanje zelo pomembno za stabilnost družinskih financ in doseganje dolgoročnih ciljev. Par je tako z varčevanjem začel že pred časom, še preden sta se vključila v projekt Popolne finančne preobrazbe, s ciljem, da bi si kupila hišo v Ljubljani ali njeni okolici. Čeprav se jima je nabral lep kupček prihrankov, pa z izkupičkom nista povsem zadovoljna. Dogaja se jima, da naložbe kupujete ob nepravem času. Kaj jima ob tem svetuje strokovnjak Alta Skladov Sašo Zajec?  

Aleša in Tatjano spremljamo v projektu Popolne finančne preobrazbe, kjer ugotavljamo, da imata lepe možnosti za varčevanje. Mesečno zaslužita več kot štiri tisoč evrov neto. Tako imata v gotovini privarčevanih že 40 tisoč evrov, v zlatu se jima je nabralo sedem tisoč evrov, šest v srebru, ter 5.500 evrov v delnicah.

Deset odstotkov za dolgoročne cilje

Za dolgoročno varčevanje, kot je denimo pokojnina, nakup nepremičnine, šolanje otrok  in podobno, moramo vsak mesec pravilom nameniti deset odstotkov naših mesečnih prihodkov. V njunem primeru to pomeni dobrih 400 evrov na mesec. In koliko sta sama dolgoročno varčevala doslej? »Mesečno sva varčevala po 500 evrov. Za dolgoročne cilje sva delno varčevala v skladih, kar se ni najbolje obneslo, delno pa v drugih naložbah, predvsem s ciljem nakupa hiše. In podobno sva pripravljena varčevati še naprej, najraje v indeksnih skladih in plemenitih kovinah,« razmišljata in pojasnita: »Tvegane naložbe se nama niso najbolj obnesle. Bila sva finančno premalo poučena, kar pa zadnje leto ali dve poskušava spremeniti. Še vedno pa sva pripravljena nekaj malega, tisto kar bova lahko pogrešala, dati tudi v tvegane naložbe, kot so delnice.«

Nesrečni nakupi na pregretem trgu!

dosedanjih potezah meni strokovnjak v Alta Skladih Sašo Zajec? »Tatjana in Aleš se glede na povedano dobro zavedata pomena dolgoročnega varčevanja. Hkrati imata nesrečno roko pri izbiri naložb, saj sta za plemenitenje premoženja izbirala tvegane investicije, v katere sta vstopala v že zelo pregretem trgu. Takšen nesrečen primer so bile ravno leta 2007 takoimenovane »balkanske« naložbe in kot vse kaže konec leta 2017 tudi kriptovalute. Tvegane investicije sicer niso nič nenavadnega, je pa pomembno, da predstavljajo manjši del portfelja, ki ga varčevalci namenjajo plemenitenju svojega premoženja. Za dolgoročno plemenitenje ali ustvarjanje premoženja je običajno primerno varčevanje v vzajemnih skladih, je pa tudi pri tej obliki varčevanja potrebno slediti finančnemu načrtu, ki naj ga vsak vnaprej izdela skupaj z izkušenim finančnim svetovalcem. Vsako odstopanje od načrtovane poti in lovljenje donosnih priložnosti se običajno konča z razočaranjem.«

Varčevanje za nepremičnino

Varčevanje na tak način je seveda smiselno tudi takrat, ko je naš cilj nakup nepremičnine, še posebej če imamo za to na voljo dovolj časa. V tem primeru lahko tudi več tvegamo, kar pa po drugi strani pomeni tudi potencialno večji donos, seveda, če vse naredimo tako, kot je prav. In nagrada je, da do nepremičnine pridemo z manj sredstvi, kot bi jih potrebovali sicer. Sašo Zajec je pripravil hipotetični primer izračuna dveh oblik varčevanja za nepremičnino in primerjavo z nakupom na kredit.

Ob tem opozarja, da se je treba zavedati, da se s samim nakupom nepremičnine dolgoročno varčevanje za to isto nepremičnino še ne konča. »Nepremičnina zahteva vzdrževanje in čez določeno obdobje je potrebna obnova - streha, fasada, napeljava, kuhinja, kopalnica, parket, okna in podobno, kar je smiselno načrtovati dovolj vnaprej, saj bo le tako strošek vzdrževalnih del kar najnižji.«

Najbolj donosne naložbe

Dolgoročno varčevanje je možno v različnih naložbenih oblikah, so se pa skozi zgodovino kot najdonosnejše izkazale ravno delniške naložbe. Toda za uspešno plemenitenje premoženja neposredno v delnicah je treba imeti razpršene naložbe in dovolj znanja, ne smemo pa pozabiti niti stroškov povezanih s trgovanjem ter davčnih obveznosti. »Večina varčevalcev se ravno iz teh razlogov raje odloča za dolgoročno varčevanje v globalnih delniških vzajemnih skladih razvitih trgov, lahko pa svojo naložbo tudi nekoliko začinijo z bolj tveganimi skladi ali drugimi naložbami, vendar le v manjšem odstotku,« poudarja Sašo Zajec.

Zlato ohranja vrednost!

Plemenite kovine, predvsem zlato, so se skozi zgodovino izkazale kot naložba, ki je ohranjala realno vrednost premoženja. Toda Zajec opozarja: »Plemenite kovine same po sebi ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti, njihova cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu.« Kljub temu pa pravi, da je naložba dela družinskega premoženja v plemenite kovine zagotovo smiselna tudi z vidika diverzifikacije in ohranjanja vrednosti premoženja, glede na pretekle izkušnje pa dolgoročno ni pričakovati pomembnejše rasti vrednosti te naložbe. »Tatjana in Aleš naj pri tej naložbi upoštevata tudi, da je vrednost plemenitih kovin v preteklosti že občutno zanihala tako navzgor kot tudi navzdol, zato naj se pred investicijo dobro pozanimata o razmerah na trgu.«

Kaj pa indeksni skladi, ki so prav tako priljubljena oblika dolgoročnega varčevanja? Stroški teh skladov so nekoliko nižji, saj so pasivno upravljani in sledijo gibanju vrednosti izbranega borznega indeksa. Aktivno upravljani skladi jih včasih premagajo, včasih pa tudi ne. »Je pa cilj aktivno upravljanih skladov, da vlagateljem zagotavljamo višji donos od primerjalnega indeksa (benchmark),« poudari strokovnjak Alta Skladov in doda: »Tatjani in Alešu svetujem, da se pred izbiro dolgoročnih naložb posvetujeta z izkušenim finančnim strokovnjakom, potem pa sledita finančnemu načrtu in potrpežljivost se jima bo obrestovala.«