Podjetniška svetovalka Mateja Ahej ocenjuje, ali se Bojani splača ...

Naša varovanka Bojana, katere družino obravnavamo v okviru Popolne finančne preobrazbe, že nekaj let vlaga v nasad borovnic in lešnikov. Do zdaj je njena družina v projekt investirala že okoli 20 tisoč evrov, pravih prihodkov oziroma donosov pa še ni bilo. Se jim obetajo v prihodnje? To smo vprašali priznano podjetniško svetovalko Matejo Ahej, ki je njihov podjetniški izziv podrobno analizirala in Bojani podala nasvete za naprej.

Spomnimo se, Bojana je stara 45 let. Živi skupaj z dve leti mlajšim možem Sandijem in sedemletno hčerkov najemniškem stanovanju. Sama je trenutno brez zaposlitve, jo pa aktivno išče. Ob tem pa se loteva tudi podjetništva: »Z možem že dve leti poskušava ustvariti nasad lešnikov in ameriških borovnic, ter ta nasad speljati pod aktivno sadjarstvo in se ukvarjati samo s tem. Veliko vlagava v nasad, plačujeva tudi najemnino za zemljo in nad nama je še odkup te zemlje čez pet let,« pojasni Bojana. Doslej so v projekt investirali že okoli 20 tisoč evrov. Letna najemnina za zemljišče znaša tisoč evrov, dodati pa je treba še stroške rednega vzdrževanja. Za končni odkup zemljišča bodo morali čez pet let plačati 48 tisoč evrov. Prve prihodke iz nasada pa pričakujejo šele čez približno štiri leta.

Pol hektarja borovnic

Do letošnje jeseni naj bi imeli z borovnicami posajenega približno pol hektarja zemljišča, oziroma tisoč sadik. Te začnejo roditi v tretjem letu, polna rodnost je nekje v osmem letu. Tiste sadike, ki jih imajo sedaj, so stare tri do štiri leta. Grm v polni rodnosti, če je letina lepa, rodi od šest do deset kilogramov borovnic in tudi več. Polna rodnost traja okoli 30 let, potem začne upadati in je potrebno sadovnjak pomlajevati. »Nove sadike si lahko vzgojiš sam. Dve do triletne sadike pri nas dosegajo ceno okoli 15 evrov, midva jih uvažava iz Poljske, kjer naju ena stane 2,3 evre s prevozom do nasada,« pojasni Bojana.

500 sadik lešnikov

Do jeseni pa bo v zemlji tudi 500 sadik lešnikov, sedaj jih je 200. Sadike so eno, dvo- in triletne. »Preostale, ki še niso posajene na svoje mesto, so v šolanju, kar pomeni, da so nasajene, vendar na začasni lokaciji in se jim krepi koreninski sistem. Leska začne roditi v tretjem oziroma v četrtem letu, vsako leto je več lešnikov, polno rodnost pa doseže od približno osmega do desetega leta,« pojasni Bojana in doda: »V polni rodnosti en grm rodi okoli 11 kilogramov lešnikov. Polna rodnost traja približno 20 let, potem pa je treba začeti nasad pomlajevati. Ko so sadike stare okoli pet let, lahko sam začneš delati tudi podmladke in nove sadike in si jih pripraviš za nadaljnjo sadnjo ali pa za prodajo.« Cena leske je pri nas okoli šest evrov za sadiko, vsak grm pa požene vsako leto vsaj dve do tri sadike, ki jih je treba odstraniti, da ne zajedajo grma. Tako prideš do sadik.« 

Bojana pravi, da je njena kalkulacija narejena za lešnike v lupini. Če se dajo treti, je strošek od 30 do 50 centov za kilogram (cena stroja je okoli tri tisoč evrov), takrat pa je cena lešnikov od osem do 15 evrov na kilogram. Lupina zajema od 25 do 45 odstotkov teže lešnikov. »Te cene veljajo za veleprodajo. Da pa se najti tudi trg za lupine, saj jih uporabljajo za kurjavo, ker imajo izjemno moč in se uporabljajo v biomasi. Napi lešniki so industrijsko-namizni, kar pomeni da so za industrijo, slaščičarstvo in za na mizo.«

Pod drobnogledom podjetniške svetovalke

Takšna je torej Bojanina dosedanja podjetniška zgodba. Kaj pa na vse te številke, pričakovanja in razmišljanja poreče podjetniška svetovalka Mateja Ahej iz svetovalne družbe Superior? »Bojana z družino ima pred sabo zanimiv podjetniški izziv. Projekt, obljublja, ko bo dokončno vzpostavljen, lepe sadove, a vendar je v samem začetku kapitalsko precej intenziven. Zato se postavlja glavno vprašanje, ali je v projekt smiselno še naprej investirati, sploh, če upoštevamo splošno finančno situacijo družine.«

Poglejmo torej vsa trenutna dejstva in možnosti za naprej. »Zakonca sta se pred dvema letoma odločila ustvariti nasad lešnikov in ameriških borovnic in opravljati dejavnost aktivnega sadjarstva. V nasad sta do danes že vložila okoli 20 tisoč evrov, da bosta dosegla polno zmogljivost tisoč sadik borovnic in 500 sadik lešnikov, pa bosta morala v letošnjem letu investirati še okoli 1.610 evrov za nakup dodatnih sadik borovnic,« izračuna Ahejeva.

Popolna rodnost leta 2022

Lešniki dosežejo polno rodnost okoli osmega leta, prav tako po osmih letih pričnejo polno roditi ameriške borovnice. »Glede na trenutno starost sadik pričakujemo pričetek polne rodnosti po letu 2022. Takrat bo tudi možno pričeti z resno prodajo pridelkov, ki bodo zagotavljali denarne prilive. Do leta 2022 oziroma 2023 pa bo torej treba v nasad predvsem investirati, ni pa pričakovati večjih prilivov iz naslova prodaje pridelkov,« meni svetovalka.

In kje vidi rešitev? »Z likvidnostnega vidika bo to najverjetneje pomenilo potrebo po zunanjem financiranju. Pri nakupu zemljišča  velja razmisliti o kandidaturi za posojila pri katerih je omogočen moratorij odplačevanja, saj bo takšno odplačevanje bolj sovpadalo s prilivi in ne bo težav z likvidnostjo. Glede na to, da je pred investicijo še dovolj časa, priporočam pravočasno posvetovanje s finančnim strokovnjakom, kako se poslovno in osebno finančno prestrukturirati, da bo financiranje sploh možno pridobiti.«

Smiselnost investiranja

Mateja Ahej meni, da bi moral podjetnik pred vsakim investicijskim projektom in tudi tekom njega, presojati smiselnost nadaljnjega investiranja z vidika tveganj, drugih naložbenih priložnosti in podobnega. »To ugotovimo tako, da izračunamo neto (čisto) sedanjo vrednost vseh prihodnjih donosov in vložkov. In kadar je neto sedanja vrednost ob koncu življenjske dobe projekta pozitivna, pomeni, da bo ustvarjen presežek nad vložki – torej je investicija smiselna.«

In kako pri tem kaže Bojani? »V izračunih sem uporabila precej pesimistične podatke, da preizkusimo ali njihovo podjetje tudi v takšnih pogojih ustvari pozitivno vrednost za lastnika.«

Tako je Mateja Ahej uporabila naslednje parametre:

BOROVNICE

Vrednost pridelka

6,00 EUR/kg

Rodnost

6,00 kg

Splošni stroški

38%


LEŠNIKI:

Vrednost pridelka

4,00 EUR/kg

Rodnost

9,00 kg

Splošni stroški

25%


Diskontna stopnja

0,10 %

Diskontni faktor

1,10


»Predvidela sem 20-letno življenjsko dobo obeh nasadov, saj bo treba po tem obdobju nasad vsaj delno pomlajevati. Prav tako bosta zakonca takrat že dosegla polno upokojitveno starost. Ugotavljam, da pri danih parametrih neto sedanja vrednost donosov (NSV) v 20 letih presega vložke, kar daje zeleno luč nadaljnjemu investiranju. Izračun kaže spodnja tabela:


NSV vložkov

166.798,92

NSV donosov

284.680,17

NSV projekta

117.881,25


Ob tem velja omeniti, da bo imel nasad tudi po preteku 20 let preostalo vrednost, ki je ne smemo zanemariti in v zgornjem izračunu ni zajeta (zemljišče, pridelek itd.). Hkrati pa se dodatna priložnost ponuja tudi s prodajo sadik obeh vrst, ki v kalkulaciji prav tako ni zajeta,« na veselje Bojane ugotavlja Mateja Ahej, a ob tem opozarja še na nekaj drugega.

Točka pokritja investicije

»Pa vse le ni tako lepo. Kot smo že ugotovili, gre za kapitalsko intenzivno dejavnost predvsem na začetku delovanja podjema, za kar mora družina zagotoviti zagonska sredstva. Neto sedanja vrednost projekta postane pozitivna šele v letu 2025. To pomeni, da bosta zakonca do takrat donose porabljala predvsem za poravnavanje preteklih in sprotnih izdatkov, presežni donos ali neka rezerva pa ne bo nastajala. Šele po tem obdobju bo nastajal tudi nek presežni donos, ki ga bo možno reinvestirati. Da bo družina v tem, podjetniškem, smislu zares zadihala gre pričakovati šele po letu 2025.«


Kaj torej storiti?

Seveda je na koncu glavno vprašanje, kaj zdaj storiti glede na to, da družina nima veliko sredstev za investiranje, ki bodo nujno potrebni še nekaj let? »Projekt je vsekakor zanimiv tudi ob sorazmerno pesimističnem scenariju. Vedeti pa morajo, da bo treba na pobiranje sadov počakati kar dolgo časa. Zato je nujen tudi temeljit pogovor in dogovor med obema zakoncema,« svetuje Mateja Ahej in doda: »Predlagam tudi, da se izdela natančen poslovni načrt, ki bo predvideval različne scenarije. Tako bosta zakonca dobila več jasnosti, kako se bo posel razvijal in kaj lahko pričakujeta v prihodnje. Obema bi tudi svetovala, da si zagotovita oziroma obdržita dohodek iz drugih virov, kot je zaposlitev, saj bo psihološko gledano tako »čakanje« zanju bolj mirno.«